Previsok tlak vode v hiši: kdaj potrebujete reducirni ventil?
Previsok tlak vode lahko obremeni bojler, armature in naprave. Preverite, kdaj je smiseln reducirni ventil in kaj izmeriti.
Previsok tlak vode v hiši ni vedno takoj očiten. Voda iz pipe lahko teče močno, kar se na prvi pogled zdi dobro, težave pa se pokažejo pri šumenju armatur, kapljanju varnostnega ventila pri bojlerju, udarcih v ceveh ali hitrejši obrabi naprav.
Reducirni ventil oziroma regulator tlaka je namenjen znižanju previsokega vhodnega tlaka na primernejšo raven za hišno vodovodno napeljavo. S tem zaščitimo armature, bojler, pralni stroj, pomivalni stroj, spoje in druge dele sistema, ki so vsak dan izpostavljeni tlaku vode.
Kako prepoznamo previsok tlak vode?
Na previsok tlak pogosto kaže vizualno več manjših znakov hkrati. Eden najpogostejših je zelo močan curek iz pipe, ki povzroča škropljenje po umivalniku. Pogosto se pojavi tudi šumenje v armaturah ali ceveh, predvsem pri odpiranju in zapiranju vode.
Pozorni bodite tudi na:
- kapljanje varnostnega ventila pri bojlerju,
- pogostejše puščanje na spojih ali fleksibilnih ceveh,
- glasne udarce v ceveh,
- hitrejšo obrabo armatur,
- težave pri napravah, priključenih na vodovod,
- pretirano močan pretok tudi pri delno odprti pipi.
Vsak zvok v ceveh še ne pomeni previsokega tlaka. Udarci so lahko povezani tudi s hitrim zapiranjem armature, delovanjem pralnega ali pomivalnega stroja ali slabo pritrjenimi cevmi. Zato je pred vgradnjo najbolje tlak dejansko izmeriti.
Koliko barov je preveč?
Za hišno vodovodno napeljavo je običajno primeren zmeren in stabilen tlak. Kot uporabno orientacijo lahko vzamemo približno 2–5 bar, tlak pa naj praviloma ne bi presegal 6 bar. Če je tlak pogosto blizu zgornje meje ali jo presega, je reducirni ventil smiselna rešitev.
Tlak preverimo z manometrom. Meritev se lahko opravi za vodomerom, pri zunanji pipi ali na drugem dostopnem mestu v sistemu. Dobro je preveriti tudi, ali se tlak spreminja čez dan, saj je lahko ponoči višji zaradi manjše porabe vode.
Pri meritvi ločimo:
- statični tlak, ko voda ne teče,
- delovni tlak, ko je pipa odprta ali deluje naprava.
Če je statični tlak visok, med uporabo pa močno pade, težava morda ni samo previsok tlak. Vzrok je lahko tudi zamašen filter, vodni kamen, slab pretok skozi ventil ali druga omejitev v napeljavi.
Kam se vgradi reducirni ventil?
Reducirni ventil se običajno vgradi na začetku hišne vodovodne napeljave, za vodomerom oziroma tam, kjer lahko zaščiti celoten interni sistem. Tako se tlak zniža še pred armaturami, bojlerjem in gospodinjskimi napravami.
Pri vgradnji je smiselno predvideti:
- zaporni ventil pred regulatorjem,
- filter oziroma čistilni kos,
- manometer za nadzor tlaka,
- dovolj prostora za servis,
- dostop do ventila tudi po zaključeni montaži.
Filter pomaga zaščititi regulator pred nečistočami v vodi, manometer pa omogoča nastavitev tlaka na podlagi meritve, ne po občutku. Tlak ne sme biti nastavljen prenizko, saj lahko to povzroči slabši pretok pri tušu ali težave pri hkratni uporabi več odjemnih mest.
Kdaj reducirni ventil ni edina rešitev?
Če varnostni ventil pri bojlerju kaplja, je previsok tlak vode lahko eden od vzrokov, ni pa vedno edini. Pri segrevanju vode se tlak v sistemu lahko poveča, zato je treba preveriti tudi varnostno skupino, nepovratni ventil in po potrebi raztezno posodo za sanitarno vodo.
Če je težava slab pretok vode, reducirni ventil ni prava rešitev, ker tlaka ne zvišuje, ampak ga znižuje in stabilizira. V takem primeru je treba preveriti filtre, perlatorje, zaporne ventile, stanje cevi in morebitne obloge vodnega kamna. Kadar je razlog težav prenizek vhodni tlak je edina rešitev tega problema vgradnja črpalke za dvig tlaka.
Reducirni ventil je smiseln takrat, ko je vhodni tlak vode previsok ali preveč niha. Najprej ga izmerimo, nato preverimo mesto vgradnje, možnost servisiranja in zaščito s filtrom. Za lažjo izbiro lahko pregledate ponudbo reducirnih ventilov oziroma regulatorjev tlaka za različne dimenzije hišne vodovodne napeljave.